Hrgova domačija

Opis

Po zemljiški odvezi, ko so kmetje postali lastniki zemlje, je v pravasi Vitomarci ob levem bregu potoka stala kmetija Povrovih. Velika je bila približno 55 juter in je imela v lasti »vrh«, gorniško hišo, ki ji danes pravijo Hrgova domačija, nekaj sosednjih hiš in vinograd. V gorniški hiši so občasno živeli preužitkarji ali gorniki – viničarji. Hrgova domačija stoji na vrhu slemenskega razloženega naselja Vitomarci in predstavlja tip stegnjenega panonskega doma. Sestavljata jo hiša in gospodarsko poslopje. Obe stavbi sta značilne cimprane gradnje z lesenim kladnim ostenjem, ki ga ščitijo ilovnati ometi, prebeljeni z apnom. Domačija odkriva tipično panonsko hišo, ki ji pod slamnato dvokapno streho sledi manjše gospodarsko poslopje – vinska klet. Nizka cimprana stanovanjska stavba je krita s slamnato kritino, z majhnimi okni na smuk, širokim strešnim napuščem, dekorativno izrezljanim lesenim prezračevalnim

zatrepnim delom, ohranjeno črno kuhinjo, krušno pečjo v »hiši« in lesenimi mrežastimi vrati vinske kleti; na lesenem stropnem tramu v »hiši« pa je datirana z letnico 1808. Notranjščina hiše je tradicionalna. V osrednji osi sta veža in črna kuhinja, desno je »hiša« (osrednji bivalni prostor), levo pa »mala hiška«. Med  zanimivejše stavbne detajle sodijo mrežasta kletna vrata z letnico 1811 v lesenem pravokotno zaključenem portalu. Leseno pritlično gospodarsko poslopje, ki ga prav tako pokriva slamnata dvokapna streha, stoji na dvorišču pravokotno na stanovanjsko hišo. Sestavljata ga hlev s kolarnico ter prostor za voz, hrambo različnih kmečkih naprav in orodja. Hrgova domačija predstavlja izjemen spomenik ljudskega stavbarstva z začetka 19. stoletja. Prav tako sodi med redko ohranjene primere kmečkih ambientov, ki na svojstven način pričajo o načinu življenja malega kmeta. Zaradi svoje etnološke vrednosti je bila razglašena za spomenik lokalnega pomena; danes z njo upravlja občina in se uporablja v turistične namene.