V Turistično rekreacijskem centru Zgornje Konjišče ponosno in potrpežljivo, v tišini in objemu ribnikov, čaka mogočen ostanek debla starega hrasta, da ob njem posedite in se z njim izgubite v zgodbah iz davnine. Pred davnimi 1350 leti je ob bregovih Mure v vodo zgrmel mogočen hrast dob na katerega so naleteli šele leta 1999, ob sanaciji opuščenih gramoznic. V letu 2005 je bilo nato deblo hrasta v celoti izkopano. Mura je na videz sicer zelo mirna reka, a se ob povečanih pretokih v času, ko se v Alpah topi sneg, spremeni v pravi hudournik. Posledica tega je, da zelo hitro menjava svoj tok. Tudi rokav v katerega je takrat padel hrast je kmalu zasulo s prodom in z mivko. Deblo hrasta je bilo najdeno na notranji strani nekdanjega rečnega meandra. Podatki kažejo, da je to bilo nekoč zelo mogočno drevo. Na prvem prerezu nad panjem je število letnic blizu 160 (vseh se ne da ugotoviti), kar pomeni, da je bilo drevo ob zrušitvi v vodo staro okrog 200 let, saj je beljava na obodu debla delno že odpadla. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bil hrast ob zrušitvi v vodo res mogočno drevo z debelino okrog 150 cm, višino okrog 30 metrov in z volumnom okrog 28,7 m3. Deblo hrasta v steni Konjiških gramoznic, ki je ležeč v produ 1400 let čakal, da ga odkrije človekova radovednost nam sporoča, kako silne so lahko naravne spremembe in kako pomembno je vedeti kako spremenljivo je naše okolje. Ob soočenju z njim, nas nehote obide misel, „Le kakšen je bil svet takrat, ko so se njegove veje širile visoko nad našimi kraji?” Hrast kot simbol Obstajal je običaj, da so mlade neveste dobile hrastov list kot znak, da so odrasle in lahko rodijo potomce. To naj bi simboliziralo predvsem plodnost. Hrast zaradi svoje žilavosti in trdnosti simbolizira tudi moč, kar potrjuje znan rek, da je nekdo „Močan kot hrast”.